Dan pojutrišnjem
ali težavna leta muhaskega vremena.
Vir slike.
Nekako sem se že mentalno (se pravi z vso radostjo) pripravljal na prihajajočo pomlad, s tem pa tudi na vse ostale radosti, ki ta letni čas spremljajo. Pravzaprav se je nov letni čas nakazoval že skozi vso zimo, saj sem vse pomladne radosti lahko opravljal brez problema tudi doslej. Zato so me zasneženi prazniki kar malce presenetili. Negativno.
Saj je lepo in vse, ampak, resno, kdo rabi sneg trenutno? Zaradi bedakov na cesti, ki se jim moraš izogibati kakor hudič križa, radovoljno žrtvujem velikonočnega snežaka. Poleg tega pa je vreme v zadnjih nekaj dneh tako nepredvidljivo, da se ob vsakem izhodu iz hiše sprašujem in mencam, kaj obleči. Po Murphyju bi oblečen za krajši tek nazaj prigazil bržkone na modro premražen.
Danes se mi je v dopoldanskih nakupih v trenutku zmračilo pred očmi. Za spremembo ne od vzhajajočih cen, temveč dobesedno. V hipu je začel besneti veter, da mi je začela na parkirišču vibrirati celotna nakupovalna vrečka in počutil sem se kot belgijski mlin na veter, ki ga podpira zgolj lastna teža in nasprotujoča sila vetra. Zaprl sem se v avto in vžgal gretje, medtem ko so mi šipo že prekrile snežinke, vmes pa razmišljal, če bi verjel Dennisu Quaidu, ako mi zrecitira tisto pravljico za lahko noč z velikih platen.
Najbrž ne. A vreme je še vedno zanič.
Zapisal-a fittipaldi v 25.03.2008 ob 23:14 pod Ad hoc, Aktualno, Humor
res sem se veselila pomladi, ko končno vse zacveti in ozeleni, tko da si res kar najmanj želim da še sneži 
Lep dan nazaj!
Narava je malo zbluzila… Sneg za veliko noč, orkani v jadranskem morju… WTF? Jaz tudi navijam za pomlad.
komentar avtor Darja — 26.03.2008 @ 06:53