Korajža
Zbudili so me glasovi iz dvorišča. S precejšnjim glavobolom, ki je posledica preveč divjih projektov preteklih dni, sem odromal proti oknu, da bi pogledal, kaj se dogaja.
Vir slike.
Ujel sem ne preveč pogost pogled. Temnopolti moški srednjih let je stal pred hišo in se pogovarjal z mamo. Pomel sem si oči, nisem ga poznal (za trenutek sem celo prečesal vsa moja nastala poznanstva iz Egipta).
Pridružil sem se jima, bolj iz radovednosti. Predstavil se mi je, prodajal je čistila. A iz pogovora sodeč je nehal prodajati že pred nekaj minutami, pogovor je tekel zelo splošno.
Na moj odgovor, kaj delam, je tudi on povedal, da je bil v računalniški branži že vrsto let. Da je prišel v Slovenijo, ko je bil mojih let, verjetno še prej. Da je doživel vrsto tegob ob prebivanju skozi industrijsko lomastenje, a je vedno vztrajal in vztrajal. Bil je vedno v mainframu, še vedno je. A danes nihče več noče starih ljudi. Svet stoji na mladih.
Korajža,
nama je dejal v slovo.
Zapisal-a fittipaldi v 24.11.2007 ob 13:24 pod Nedefinirano
zgodilo se mi kaj podobnega ni nikoli, na sploh pri nas ne prodajajo dosti ‘na domu’. Temnopoltega moškega bi pa bila jaz verjetno kar vesela. Ne razumeti narobe, ne delam razlik, a ponavadi ko vidim kakega, me vedno spreleti tisti čuden občutek in nasmešek. V veselje bi mi bilo spoznati koga, mogoče zato, ker nisem preveč navajena, da bi jih vidila vsakodnevno. Mogoče se moram preseliti v kako večje mesto.
Nekam v london ali barcelono (tam sem jih pa srečevala na vsakem koraku).
komentar avtor gaвı — 24.11.2007 @ 15:25