Nazaj v sistemu
Včeraj pozno ponoči sem se vrnil z enotedenske arabske pravljice. Spet sem nazaj v realnem življenju, v mrzli Evropi, kjer vedno kdo diktira takt, nazaj k obveznostim in delu.

A kot evropejec, kakršen sem, sem vesel, da sem doma. Ni ga čez domače okolje, pravijo, in res je tako.
Imel sem se krasno in takšno potovanje priporočam vsakomur. Imaš priložnost svet zaobjeti v svoje roke in ga zasukniti na prstu. Videti drugo plat zgodbe, ki jo piše življenje. Tam so ljudje z mnogimi kvalitetami, ki jim jih večina ne priznava. Predvsem so ljudje s smislom za humor. In flegmatičnostjo. Docela brez občutka za čas ali vožnjo.
Ne bi rad prehitro strnil misli, saj sem še vedno pod vtisom. To bom storil čez nekaj dni, ko dobim še ves foto material v roke (ki ga je, mimogrede, res ogromno). Zaenkrat se še vedno privajam na stari način življenja, od kulinarike prek sprejemanja novih vesti pa do evropskega tempa. Sem vesel, da si mi ni treba razkužiti roke vsako uro. Verjetno se bom ob vsakem nakupu v naslednjih dneh skušal pogajati. Še vedno se sprašujem, kaj ste počeli s formulo, politiko in Tošetom, ko me ni bilo.
Hkrati se mi je zahotelo malce spremembe. Blogovske. Spremenil sem temo, ki je bila dokaj omejena, saj sem hotel izgledu vdihniti nekaj svojega. Še vedno se igram z nastavitvami in spremembami, zato utegne stran kdaj pa kdaj izgledati malce čudno.
أراك في مابعد
Zapisal-a fittipaldi v 23.10.2007 ob 19:26 pod Popotovanje






Tudi sam sem pred kratkim doživel podoben šok kot ti. Sicer ni bilo iz 45 stopinj na 5, je bilo pa iz 30 na 10 (sem prebral v enem izmed tvojih komentarjev in skočil pogledat) Je pa res dobro počakati nekaj dni preden začneš pisati, saj vse gledaš nekako z razdalje in se še bolj zaveš kako čudovite so stvari, ki si jih doživel. Jaz še vedno pišem, sem na 3/4
komentar avtor Insomniac — 23.10.2007 @ 20:27