V Mavricah
Pa jih imam, nove Radioheade.
Vir slike.
Kot že povedano, so izšli v torek na malce nenavaden način: kot download na njihovi strani. Cena: prostovoljni prispevek.
Malce čudno, a na drugo misel povsem logično. Radiohead trenutno nimajo nobenih obveznosti do katere koli založbe, za ta album so torej odgovorni bolj ali manj sami - temu primerno bodo tudi bolj ali manj ves profit pobrali prav oni.
Kakšen bo ta profit, je težko reči, kajti kljub temu, da je bilo treba ob downloadu pokazati svojo kreditno kartico, je bil minimalni znesek (prostovoljni prispevek) še vedno 0. Koliko je fanom album vreden, bomo videli tudi čez nekaj mesecev, ko izide še box set z dodatnimi 8 komadi, tokrat oprijemljiv, zapakiran, fizičen. Osebno mislim, da profit vsekakor bo.
Ampak dosti o tem. Kakšen je album? Predvsem je to tipičen novodobni radioheadski album, kar pomeni, da je od nostalgičnega Creepa ali Pablo Honeyskega žanra precej oddaljen. Je, za moje pojme, naravna evolucija banda, ki še vedno raziskuje svoj stil. Post rock, art rock, kakor želite. Dosti eksperimentiranja z elektroniko, morda celo z midi bobni. Ritmičen, melodičen, ritmičen. Inteligentno menjavanje ritma. Energično, nato spet melanholično. Več zaenkrat o njem ne bi, je še preveč svež.
Slaba plat zgodbe je morda edino kvaliteta MP3jev (160kbps). Ampak za ta denar je to to.
Ko sem uvod v album prvič zaslišal na svojih že malce zastarelih slušalkah, sem jih takoj snel. Priporočam poslušanje na stolpu ali pa vsaj kvalitetnih zvočnikih (ne nujno audiofilskih). Razlika je očitna.
Zapisal-a fittipaldi v 13.10.2007 ob 16:54 pod Aktualno, Glasba
Po drugem poslušanju bi album proglasila za zvočno podlago dneva
Stvar mi je izredno všeč; računala sem na nekaj drugačnega, a sem prijetno presenečena. Upam na deluxe edition ali pa vsaj original cd, ko pač izideta…
komentar avtor diaaa — 13.10.2007 @ 18:21